7 zdravilnih lastnosti snega

7 zdravilnih lastnosti snega

7 zdravilnih lastnosti snega

Sneg je res čudovit. Še vedno me očara, ko v letu prvič zapade. Danes bi ti rada razkrila nekaj zdravilnih lasnosti snega.

Pride čisto potiho in pokrajino zavije v belo tkanino. Vse je čisto, skoraj brezmadežno.

Oblečeš se toplo in poiščeš svojo najljubšo kapo in tople rokavice. Na obraz narišeš nasmeh. Spet je v tebi nekaj tiste otroške radoživosti.

Ko stopiš ven in se podaš na sprehod, ne slišiš ničesar drugega kot snežinke, ki padajo na tvojo glavo, nos in rame. Tišina. Snežinke tvorijo svojevrstno pregrado, ki zvokom ne dopušča prehajati.

Končno je enkrat v letu mir.

Najbolj srečni so otroci. Za šolo je hitro vse narejeno in že je slišati otroški vrišč iz dvorišča.

Sreča je nepopisna tudi za mame, ki otroke šolamo doma. V hiši je nekaj več tišine, da v miru spijemo skodelico čaja in delamo: preprosto nič.

Si v zgornji zgodbi našel kaj zdravilnega? Na primer tole:

  1. Kadar je sneg, se poveča pitje čaja, kar je zagotovo blagodejno za zdravje v več pogledih.
  2. Otroci so na svežem zraku in se igrajo (še tistim malo starejšim je fino, ker si lahko malo privoščijo mlajše sorojence in jih okepajo). Rdeča lička so vedno veljala za zdrava.
  3. Mame se malo oddahnemo in se zadovoljno nasmehnemo. (Na)smeh pa je pol zdravja.
  4. Najdemo čas za dejavnost, ki jo radi počnemo, pa si ponavadi ne vzamemo časa zanjo. Pri tem smo srečni iz zato bolj zdravi.
  5. Narava se umiri, noč je daljša. Poslušaj naravo, tako kot so jo znali naši predniki. Delaj malo manj, spočij se in se končno naspi. Noč ni brez razloga takooo dolga. Naspani ljudje, so bolj zdravi ljudje.
  6. Sprehodi se po snegu in poslušaj le padanje snežink in škripanje toplih čevljev. Ustavi se in zasliši tišino bele narave. Doživel boš enega boljših sproščanj.
  7. Sneg poskrbi tudi za našo rekreacijo. Vzemi metlo in očisti zasnežen avto. Pri tem se razmigaš in ogreješ. Sledi intenzivni del vadbe, ko skidaš vse dvorišče.

Zdravilnih lastnosti snega je zagotovo še veliko več in verjetno boš tudi sam našel še kakšno. Pohiti in izkoristi ga, preden se stopi!

Želim ti veliko zimskih snežnih radosti ter miru in tišine, ki ga prinaša. ❄️❄️❄️

Odpiram mesec pozitivnosti

Jesen je čas novih začetkov. Kakšen dan gre vse zlahka, kakšen dan bi najraje obupali. Te zanima, kako z brezplačnim sodelovanjem zagotovo dobiti spodbudno plačilo?

Včasih se mi zdi, da človeka preplavijo neki čudni občutki. Pridejo obdobja, ko se moram pogosto opogumljati in se motivirati.

Danes je bil en tak dan. Zdelo se mi je, da ne bom naredila nič produktivnega zato sem šla raje na sprehod. Kri steče po žilah, glava se malo zbistri in misli najdejo pravo pot.

Tako sem potuhtala, da bi še komu koristilo, če mu pokažem, kaj lepega sem videla, kaj pozitivnega sem prebrala. Konec koncev je to dejanje, pri katerem ni minusov.

Če nekaj pozitivnega bere nekdo, ki je srečen, bo to pripomoglo k njegovemu vzdrževanju dobre volje.

Če bere nekdo, ki danes nima ravno najboljšega dneva, pa mi mogoče uspe prižgati iskro.

Pozitivna energija vedno spreminja svet na bolje. In več kot se nas prizadeva za isti namen, bolj se bo množila.

Tako bomo vsi nagrajeni in vsi poplačani!

Že misel, da si nekomu polepšal dan, te napolni s pozitivnimi in toplimi občutki.

Dostikrat je zadovoljstvo večje, če dajemo veselje, kot takrat, ko ga sprejemamo. Kakorkoli pa smo ga ob tem vedno tudi sami deležni.

Da nas bo več in bo bolj veselo, tudi tebe vabim k sodelovanju.

Kako lahko sodeluješ?

Na Facebook strani bom vsak dan objavila nekaj, kar me je ta dan nagovorilo. Nekaj lepega, čutnega, vsekakor pa pozitivnega.

Ti pa sodeluješ tako, da v komentarje dnevne objave dodaš tisto, kar je danes razveselilo tebe.

Da bomo pozitivnost širili naprej in bo sporočila videlo čim več ljudi, bo zelo lepo, če objavo deliš naprej.

Kaj lahko objaviš?

Objaviš lahko veliko različnih stvari. Lahko je to:

  • lepa misel,
  • verz,
  • deli z nami lep utrinek iz sprehoda,
  • slikaj najlepši paradižnik, ker si ponosen, da si ga pridelal z lastnimi rokami,
  • ponošene gojzarje, ker si hvaležen, da greš v naravo in da zmoreš toliko hoditi …

Možnosti za veselje so neskončne. Najdi v srcu tisto, kar te razveseljuje in deli naprej.

In ker smo Slovenci znani po tem, da se radi pritožujemo in želimo prej slabo kot dobro, je spodaj Kitajska misel za vse tiste, ki želite, da bi bilo drugače.

In ste zato pripravljeni sodelovati.

Prižgi luč – namesto da se pritožuješ nad temo.

Jesenske rože
Utrinki iz današnjega sprehoda. Pokažem ti jih, da ti polepšam dan.
Kaj je najbolj pomembno v življenju

Kaj je najbolj pomembno v življenju

Kaj je najbolj pomembno v življenju

Tako malo nam manjka, pa bi bili vsi lahko bolj zadovoljni in bolj kreativni. Te zanima, kar je ena od pomembnejših sestavin zadovoljstva?

Od kar živim na Notranjskem, imam letos prvič čisto svojo cvetlično gredico. Dolgo sem si je želela.

Najprej sem vanjo nasadila vse tiste čebulnice, ki so spomladi že komaj čakale, da prehitijo vse ostalo in zacvetijo.

Po varčni gorenjski navadi, sem najprej presadila v svojo gredico vse tisto, kar je bilo okrog hiše potrebno po dolgih letih presaditi.

Tako sem izkopala in presadila tudi gomolje irisa. Narcise so že zdavnaj odcvetele in zadnje dni sem nestrpno čakala prvi cvet irisa, ki se bo odprl.

V mislih se mi je že kazal v vijolični in rumeni barvi, kako se nastavlja sončnim žarkom.

Potem pa …

Cvet je bil čisto druge barve – rdeče vijoličen. Sploh se nisem spomnila, da imamo take. Po nekaj dneh, se je nekaj metrov stran pojavil tisti v rumeni in vijolični barvi, ki sem ga pričakovala.

Danes sem šla mimo sosedovih. Zanimivo, tukaj imajo irise s svetlo rumenimi cvetovi. Sploh nisem vedela, da obstaja toliko različnih vrst. In toliko let sem hodila mimo njih.

V resnici pa nisem nikoli zares gledala!

Nauk te zgodbe

Imej odprte oči in glej vse lepo, kar te obkroža. Ljudje potrebujemo lepe stvari. Daje nam jih narava. Samo odprte oči moramo imeti.

Išči in odkrivaj jih. Naj ti bodo navdih. Narava nam jih da zato, da v tebi prebudijo skrite radosti.

In radosti rodijo nove ideje. In nove ideje rodijo nova ustvarjanja.

Glej, da boš vsak dan odkril nekaj novega. Tako boš prekinil rutino, ki te obkroža in ta dan naredil nekaj drugače, nekaj več.

Glej, zato da boš navdihnjen in boš nato ustvaril nekaj, kar te bo razveseljevalo naprej, ker boš ponosen na to, da ti je nekaj uspelo.

Glej in vedel boš, da obstajajo irisi v neštetih barvah in da pikapolonice niso samo rdeče s črnimi pikami.

Jasa, hrast in nova ideja

Danes sem se odločila, da se med delom na hitro razmigam. Šla sem na bližnji hrib, ki je zadosti strm, da srce kar hitro pospeši ritem.

Na vrhu sem se že mislila obrniti nazaj, ko vidim, da je po stranski poti nekaj drugače.

In firbec ni firbec, če ne bi šla preverit.

Povsod naokrog je bilo polno cvetočih zvončkov. Pot se je po nekaj metrih odprla v čudovito jaso, obdano s škarpo iz zloženih kamnov. Kamni so bili prekriti s starim mahom in tam tičijo že kdo ve kako dolgo. Nekdo je teren očistil in jasa je bila po mnogih letih spet tam.

Pot me je peljala naprej na drugo, še večjo jaso. Zadnjih nekaj trenutkov je sijalo sonce in nekaj mi je govorilo, da moram izkoristiti trenutek. Peljalo me je do kotička, kjer sem lahko sedla.

Zaprla sem oči. Iz vzhoda je prijetno grelo sonce. V zraku pa je bila pesem ptic, ki se veselijo pomladi. Prav spomnilo me je na kakšne prijetne zvoke, ki jih poslušamo, ko se sproščamo ali meditiramo.

Res čaroben trenutek in popolna naravna zvočna kulisa.

Potem sem vstala in usta so se mi razširila v velik nasmeh. Seveda … vse me je vodilo k tem hrastu. Sedela sem pod njim, pa nisem vedela. Baje imajo hrasti strašno dobro energijo.

Morala sem ga za minutko objeti. Zdelo se mi je, da je tam zame, da me dvigne, pomiri, pozdravi.

Bilo je zares lepo, a medtem se mi je zgodilo nekaj pomembnega.

Že ko sem stopila na prvo jaso, sem pomislila: Kaj ne bi bilo lepo imeti skupino ljudi, ki se vsako jutro zberejo, se povzpnejo v hrib in tam skupaj naredijo še nekaj vaj za razgibavanje.

V hladnejši polovici leta bi celo skupaj pričakali prve sončne žarke. Take trenutke je lepo deliti z drugimi. Zgradimo skupnost ljudi, ki se »čutijo«, ki so na nek način povezani.

Daješ jim dobro in oni tebi dobro nazaj s tem, ko vidiš, da so srečni.

Večkrat se mi zgodi, da dobim super ideje, ko sem v naravi. Nekaj čudovitega se dogaja takrat. Zato ne pozabi nase. Vzemi si čas in se pojdi sprostit v naravo.

Takrat se zagotovo utrne kakšna dobra ideja in dobiš rešitev na tvoja vprašanja.

Vsedi se na ležalnik, uživaj in počakaj

Počakaj na pravi trenutek

Vsedi se na ležalnik, uživaj in počakaj

Čakati na pravi trenutek? Pa to je nekaj nerazumnega. Sploh v tem času, ko nimamo časa. Zakaj bi čakala? Pa vendar se včasih splača.

Napisati sem morala pomembno besedilo. Brez njega nekako nisem mogla nadaljevati celotne zgodbe.

Pa ni in ni šlo. Za osnutek sem najprej vzela eno razmišljanje s katerim se nisem najbolj strinjala. Potem sem začela od začetka še enkrat, pa se mi je zdelo, da je vse izpadlo tako ”pocukrano”.

Sledil je ponovni poskus omilitve pocukranega. Vmes je že minil dober teden dni. Še vedno ni bilo rezultata, ki bi mi bil v čast, da ga prebere še nekdo drug.

Pa sem se lotila drugih stvari in sem imela kaj za pokazat na drugih področjih. Ampak tisti možic, ki živi v moji glavi in mi ne pusti pozabiti obveznosti, je tudi tokrat opravil svojo nalogo odlično.

Lahko bi ga imenovala Vestko. Vedno, ko imaš še kar za postoriti, ti vzbuja slabo vest in kaže na nedokončane naloge. Pa o njem še kdaj drugič.

Čez par dolgih tednov, ki so v bistvu minili zelo hitro, sem vseeno dobila navdih, da se lotim pisanja. In tokrat je šlo.

Nisem brala starih besedil, ampak sem začela čisto na novo. Ko sem končala, sem preletela stare tekste in našla še dva odstavka, ki bi jih bilo vseeno vredno vključiti in jih dodala.

Končano. Zelo zadovoljna z rezultatom.

Kako sem končno spesnila tisto, kar sem želela? Zakaj je sedaj uspelo?

Stvar je čisto preprosta. Vmes se je zgodilo kar nekaj stvari in dobila sem veliko pravih odgovorov. Skupek vsega tega me je pripeljal do ugotovitve: »Kaj zares želim povedati?«. In ko veš kaj želiš, steče kar samo.

Zato je včahih vredno počakati na pravi trenutek, saj vse pride ob pravem času (tudi tisto, kar ti morda sprva ne bo všeč).

Med tem pa poglej v nebo in si zažvižgaj 😉

Zakaj okrašujemo že v začetku decembra?

Letos smo premaknili mejo še za teden globje v november. Slovenska mesta naravnost tekmujejo, kdo bo prvi prižgal lučke na novoletnem okrasju. In letos so nekatera to storila že krepko v novembru. Ljudje pa so razdeljeni med tiste, ki okraševanje nestrpno pričakujejo in tiste, ki se jim vse zdi že pretiravanje.

December je postal mesec praznovanja in upanja (pri nekaterih tudi prekomernega zapravljanja). V tem času se obdarimo. Najmlajše, ker so bili pridni, in malo starejše, ker so v tem letu pridno delali in se trošili.

In prav je, da se nagradimo in vidimo svoje uspehe. Verjetno bi se morali večkrat potrepljati po rami že med letom. Če bi se, mogoče ne bi tako hrepeneli po priznanjih, ki jih dobimo decembra.

Tako neznansko si želimo sreče in veselja, da smo zgodnje okraševanje prenesli tudi v naše domove. Zadnja leta to počnemo že pred Miklavžem.

Včasih, smo jelko postavili dan pred božičem in jo takoj v začetku januarja pospravili. Ja, naši starši so še živeli v časih, ko je bilo vse bolj sproščeno, ko nisi ves čas hitel naokoli in si vedel, da te bo služba jutri še vedno čakala.

Zato tudi niso potrebovali, da je že cel december vse okrašeno in praznično. Čas za družino so si vzeli že med letom.

Moram priznati, ko sem včeraj slišala po radiju kraguljčke, me je kar prevzela želja po ustvarjanju. Izrezovanje snežink iz papirja, izdelovanje novih okraskov za na smrečico in pletenje verig. Pa piškote bomo pekli. Mmmm …

No, pa sem tudi sama zapadla v prednovoletno vzdušje in to že precej zgodaj. Malo zaradi letošnjega leta, v katerem sem imela veliko sprememb, ki sem jih k sreči znala obrniti v priložnosti. Veliko pa zaradi želje, ki je še nisem izpolnila. Želje po miru, ko se mi ne bo večino časa zdelo, da hitimo in da mi nikoli ne uspe narediti vsega, kar sem si zadala.

Zato je sedaj tudi čas, da naredimo načrte za novo leto. Se poglobimo v svoje želje in najdemo možnosti, kako jih bomo uresničili. Naslednjega decembra pa se bomo spet veselili svojih dosežkov.